Če se je ob pojavu epidemije covida-19 povišal strah za lastno zdravje in zdravje bližnjih, so se posamezniki z mnogimi nenadnimi spremembami srečali tudi na delovnem mestu. Spremembe na področju organizacije in digitalizacije delovnih procesov, ki so se pojavile kot odziv na pandemijo covida-19, so povzročile povečanje duševnih obremenitev, stresa, tesnobnosti in drugih duševnih stisk zaposlenih. Prav tako stresen je lahko po daljši odsotnosti tudi povratek na delo, še posebej kadar je v delovni organizaciji prisotna stigma.

Stigma je lastnost, ki je v določeni družbi nesprejemljiva. Pogosto izhaja iz nepoznavanja situacije, kar povzroča strah, ki lahko postane škodljiv za posameznika in okolico. Družbena stigma zajema štiri ključne elemente:

  • PREDVIDENA STIGMA – spreminjanje vedenja, zaradi strahu pred diskriminacijo (npr. izogibanje testiranju):
  • ZAZNANA STIGMA – občutek obsojanja bližnje okolice;
  • DOŽIVETA STIGMA – izključenost, izoliranost iz družbe, diskriminacija;
  • PONOTRANJENA STIGMA – občutek sramu, manjvrednosti in samozavračanja.

Kdo vse je lahko stigmatiziran?

  • posamezniki, ki so preboleli covid-19;
  • posamezniki, katerih bližnji so preboleli covid-19;
  • posamezniki, katerim je bila predpisana obvezna karantena, četudi brez diagnoze covida-19;
  • posamezniki, ki kažejo simptome značilne za covid-19 (npr. kašelj, težave z dihanjem…);
  • posamezniki, ki uporabljajo več preventivnih ukrepov, kot jih priporočajo strokovnjaki;
  • posamezniki, ki ne želijo ali ne morejo upoštevati priporočil strokovnjakov.

Kaj lahko za zmanjšanje stigme stori delodajalec?

  • Podpira odprto komunikacijo o temah in vprašanjih vezanih na epidemijo;
  • Pridobiva znanstveno potrjene informacije in z njimi ozavešča zaposlene: pomanjkanje in nasprotujoče si informacije lahko med zaposlenimi širijo negotovost in tesnobo, zato je potrebno ozaveščanje na podlagi natančnih podatkov o ranljivosti posameznika in različnih skupin ter možnostih zdravljenja in pridobivanja zanesljivih informacij;
  • Naslavlja napačne predstave, informacije in govorice s področja COVID-19 ter jih razrešuje;
  • Skrbi za stigme-prosto izražanje in izogibanje besedam z negativnim prizvokom: COVID-19 ne diskriminira, saj lahko doseže vsakogar, zato je pomembno izogniti se izrazom, ki naslavljajo določeno etnično skupino (npr. »kitajski« ali »vuhanski virus«) ali tistim, ki vzujajo negativna čustva in spodbujajo stigmatizirajoče stališče (npr. sum, izolacija…);
  • Spoštuje zaupnost in zasebnost v primeru zdravstvenih podatkov;
  • Med zaposlene deli pozitivne zgodbe in daje bolezni človeški obraz: za vsemi objavljenimi številkami stojijo ljudje, ki so se bodisi sami soočili s COVID-19, bodisi so se z njim soočili njihovi bližnji. Zgodbe o uspešnih ozdravitvah, veselju medicinskih sester ob odpustu ozdravljenih pacientov in hvaležnost delavcem, ki se ves čas epidemije trudijo pomagati, lahko med zaposlenimi dvignejo pozitivne občutke in tako pripomorejo k zmanjševanju stigme.