Tako kot pri drugih zdravstvenih težavah, sta tudi na področju duševnega zdravja ključna zgodnje odkrivanje težav in aktivno odzivanje nanje. Na ta način se lahko težave v duševnem zdravju pravočasno in ustrezno zajezijo, s čimer se prepreči njihov nadaljnji razvoj in škodljive posledice.

 

V delovnem okolju preživimo približno tretjino delovnega časa, zato se tovrstne težave pričnejo kazati tudi pri delu, kar pogosto opazijo tudi sodelavci in vodje. Pri prepoznavanju duševnih stisk zaposlenih imajo ključno vlogo vodje, zato je pomembno, da so le-ti ustrezno informirani in osveščeni o tem, kakšni so zgodnji znaki težav v duševnem zdravju pri zaposlenih.

Spodnja tabela prikazuje zgodnje znake težav v duševnem zdravju pri zaposlenih, ki so razporejeni v različna področja. Pomembno je namreč opazovati posameznika kot celoto, torej kot čustveno, miselno in vedenjsko bitje, saj nam šele tovrstno opazovanje lahko ponudi ustrezne informacije o tem, v kakšnem psihofizičnem stanju se oseba trenutno nahaja.

Čustveni znaki Znaki na ravni miselnih procesov Vedenjski znaki Telesni znaki Znaki na ravni delovne organizacije
Hitre spremembe v razpoloženju in čustvovanju Zmanjšana delovna učinkovitost Zamujanje na delo Pogosti prehladi Povečana stopnja bolniške odsotnosti
Pretirana občutljivost na kritike Pretirana orientiranost k dosežkom na delovnem mestu Izogibanje malice ali kosila Glavoboli Povečana stopnja fluktuacije
Razdražljivost Zmanjšana koncentracija Pogosti odmori Pogosta Utrujenost Zmanjšana motivacija za delo
Neznačilna izguba samozavesti Težave pri odločanju Spremembe v vedenju Zmanjšana skrb za videz in osebno higieno Podaljševanje delovnega časa
Izguba smisla za humor Velika izguba ali porast telesne teže Splošen upad produktivnosti
Hitre spremembe v razpoloženju in čustvovanju Težave v medosebnih odnosih na delovnem mestu

 

V kolikor opazimo deset ali več od navedenih znakov to še ne pomeni, da gre pri zaposlenem zagotovo za težavo v duševnem zdravju. Vsekakor pa je priporočljivo, da zaposlenemu namenimo nekaj več pozornosti, posebej če vemo, da preživlja težavno življenjsko obdobje bodisi na delovnem mestu bodisi v zasebnem življenju. Prav tako je pomembno, da naša opažanja primerjamo z načinom vedenja, čustvovanja in mišljenja, ki je sicer značilen za to osebo.

Vsekor se je z zaposlenim smiselno pogovoriti o naslednjih področjih:

  • Njegovo splošno počutje.
  • Posebnosti v zdravstvenem stanju.
  • Trajanje problema.
  • Vzroki težav v duševnem zdravju (delovno in zasebno okolje).
  • Viri podpore v delovnem okolju in možne prilagoditve dela.
  • Način, kako bo težava in morebitna prilagoditev dela sporočena drugim zaposlenim (sodelavcem).
  • Nadaljnji koraki pri reševanju težave.

Navajamo tudi primere vprašanj, ki so nam pri pogovoru z zaposlenim lahko v pomoč:

  • »Kako se počutiš?«
  • »Kako ti lahko pomagam?«
  • »Opazil-a sem, da si zadnje čase na delo pogosto prihajal-a z zamudo. Zanima me, če imaš mogoče kakšne težave?«

Vprašanja naj bodo zastavljena odprto, saj želimo zaposlenemu dati čim več prostora za odgovor in morebitno razlago. Izogibajmo se torej zaprtim vprašanj tipa DA/NE. Pomembno je tudi, da k zaposlenemu pristopimu odprto, spoštljivo in dovolj diskretno. Pazimo, da se z njim srečamo v okolju, ki nudi dovolj zasebnosti (bodisi naša pisarna, lahko pa predlagamo tudi nevtralno okolje izven delovnega mesta). Poudarimo našo razpoložljivost, v kolikor v danem trenutku zaposleni meni, da čas za reševanje težave ni ustrezen. Poleg tega se z zaposlenim vnaprej dogovorimo, kako bomo spremljali napredek pri reševanju težave.