Na brezplačnem webinarju, ki je potekal v četrtek, 17. aprila 2025, smo se posvetili eni od najzahtevnejših tem v delovnem okolju – odzivanju na krizne dogodke.

Skupaj z našima gostjama, Brigito Gramc, strokovno sodelavko za razvoj kadrov v podjetju SPAR Slovenija d.o.o., in izr. prof. dr. Lindo Rajhvajn Bulat, dolgoletno koordinatorko kriznih timov na Hrvaškem, smo raziskali pomen psihološke podpore ob kriznih dogodkih ter predstavili konkretne prakse, kako se nanje učinkovito odzvati.

Zakaj zahtevajo krizni dogodki posebno obravnavo?

Krizni dogodek je nenaden in nepričakovan dogodek, ki resno ogrozi občutek varnosti, stabilnosti in predvidljivosti v življenju posameznika ali skupine. H kriznim dogodkom prištevamo:

  • nenadno smrt sodelavca,
  • hudo nesrečo na delovnem mestu,
  • številno odpuščanje zaposlenih,
  • nasilne incidente,
  • prometne nesreče,
  • rop,
  • samomor ipd.

Krizni dogodki povzročijo močne čustvene, telesne in vedenjske odzive, ki vplivajo na sposobnost normalnega funkcioniranja ter lahko pustijo dolgotrajne posledice.

V takih trenutkih je ključnega pomena, kako hitro in ustrezno organizacija odreagira.

Kaj so krizne intervencije?

Psihološka krizna intervencija predstavlja psihološko prvo pomoč, katere glavni cilj je stabilizirati kognitivne in čustvene procese pri ljudeh, ki so bili neposredno ali posredno izpostavljeni kriznemu dogodku. To dosežemo s spodbujanjem normalizacije občutenja raznolikih travmatskih odzivov ter s psihoedukacijo o tem, kaj so normalne travmatske reakcije na krizni dogodek, kako se kažejo ter kako se lahko soočamo s temi reakcijami.

V okviru krizne intervencije je pomembno odpreti prostor, v katerem se lahko zaposleni varno izrazijo, slišijo drug drugega in okrepijo skupinsko kohezijo. Tako lahko zmanjšamo pogostost dolgoročnih negativnih učinkov kriznega dogodka na prizadete osebe pa tudi na skupnost, v kateri delajo in živijo.

Treba je poudariti, da psihološka krizna intervencija ni psihoterapija, temveč preventivni postopek za preprečevanje dolgoročnih posledic določenega kriznega dogodka.

Pogled iz stroke: krizne intervencije na Hrvaškem

Izr. prof. dr. Linda Rajhvajn Bulat, strokovnjakinja za krizne intervencije in koordinatorica timov za psihološke krizne intervencije na Hrvaškem, ki deluje v okviru Študijskega centra za socialno delo na Pravni fakulteti v Zagrebu, je z nami delila dragocene izkušnje iz več kot dvajsetletne prakse na tem področju. Na Hrvaškem so s kriznimi intervencijami pričeli že leta 1995, ko je Društvo za psihološko pomoč, začelo izvajati intervencije v šolah. Od leta 2004 te intervencije izvajajo tudi v podjetjih, od leta 2005 pa na nacionalni ravni velja protokol za ravnanje ob kriznih dogodkih, ki omogoča strukturiran in strokovno utemeljen odziv.

Na vprašanje, ali naj krizne intervencije izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki, je dr. Rajhvajn Bulat poudarila, da je priporočljivo, da se za to angažira zunanja strokovna ekipa. Psihologi, ki so zaposleni v podjetju, so namreč lahko tudi sami čustveno prizadeti, poleg tega pa pogosto opravljajo naloge, ki vključujejo ocenjevanje zaposlenih, kar lahko zmanjša iskrenost in odprtost zaposlenih med pogovorom.

Vpogled v prakso: odziv podjetja SPAR Slovenija

Brigita Gramc, strokovna sodelavka za razvoj kadrov v podjetju SPAR Slovenija, je na webinarju delila izkušnjo, kako se je podjetje odzvalo, ko je eno izmed njihovih poslovalnic prizadel nepričakovan in pretresljiv dogodek.

Kot je poudarila, je bilo ključno, da so že v prvih urah po dogodku aktivirali jasen protokol:

  • takojšnja in transparentna interna komunikacija z zaposlenimi,

  • aktivacija zunanje EAP podpore,

  • in izvedba krizne intervencije na sami lokaciji v najkrajšem možnem času.

Hitrost odziva in jasno vodenje sta bila izjemnega pomena, saj sta zaposlenim omogočila, da so se v intenzivni situaciji počutili slišano, podprto in varno. Poleg takojšnje pomoči je bila pomembna tudi nadaljnja podpora – tako v obliki individualnih pogovorov kot tudi spremljanja stanja v naslednjih dneh in tednih.

Podjetja pogosto ne pričakujejo, da jih bo doletel krizni dogodek, zato je še toliko bolj pomembno, da že vnaprej razmislijo o možnih scenarijih in pripravijo ustrezne protokole – tako za komunikacijo kot za zagotavljanje psihološke podpore.

Če želite vzpostaviti učinkovit sistem odzivanja na krizne dogodke, usposobiti vaše vodje za soočanje s takšnimi situacijami ali zaposlenim omogočiti zanesljiv dostop do psihološke podpore – je pravi trenutek, da naredite prvi korak.