Mnogi si želimo na delovnem mestu doživeti občutek zadovoljstva, sreče in izpolnjenosti, kar ni presenetljivo, saj delu posvetimo velik del svojega življenja. Pogosto se niti ne zavedamo, kako to vpliva na naše splošno dobro počutje. Psihološko blagostanje ali dobro počutje na delovnem mestu je rezultat številnih dejavnikov, med katerimi izstopajo predvsem medosebni odnosi s sodelavci, splošna delovna klima, odnos z nadrejenim, možnosti osebnostne in karierne rasti, plača ter skrb za zdravje na delovnem mestu. Pomembno je izpostaviti, da ima okolje, v katerem delamo, ključno vlogo pri oblikovanju pozitivnega počutja zaposlenih. Velikokrat je zanj odgovorno vodstvo podjetja, v katerem delamo. Kljub temu pa lahko marsikaj storimo tudi sami ali skupaj s sodelavci.
Stremimo k asertivni komunikaciji na delovnem mestu
Kot najučinkovitejši način komuniciranja se je izkazala asertivna komunikacija, ki omogoča, da lahko varno in neobremenjeno spregovorimo o drugačnih pogledih, ovirah, napakah ali nesrečah pri delu. To ne pomeni, da moramo biti vsi prijatelji, se pa lahko vedemo dostojanstveno in spoštljivo tudi do tistih, ki nam niso najbolj pri srcu. To ne pomeni, da se pasivno strinjamo z vsem, kaj drugi povejo in nikoli ne izrazimo svojega mnenja. Ne pomeni niti to, da drugo osebo agresivno napademo, govorimo za njenim hrbtom ali jo ignoriramo. Gre za to, da znamo svoje nestrinjanje izraziti tako, da druge osebe ne razvrednotimo ali ponižamo. Pomeni, da damo osebi prostor za to, da izrazi svoje mnenje, mi pa se odzovemo tako, da komentiramo njeno mnenje, ne pa nje kot osebe. Asertivna komunikacija krepi zaupanje, sodelovanje in dobre odnose s sodelavci, pripomore k učinkovitemu reševanju medosebnih konfliktov in deluje varovalno pred pojavom psihičnega in čustvenega trpinčenja na delovnem mestu.
Poglejmo si nekaj primerov asertivne komunikacije:
-
»Opazil_a sem, da je bilo težko uskladiti različne poglede. Bi se lahko pogovorili in morda našli skupno rešitev?«
-
»Imam nekaj pomislekov glede tega predloga. Dajmo jih skupaj predebatirat.«
Glede svojih potreb, želja in idej se pogovorimo z vodstvom
Dobro se počutimo, ko naše mnenje nekaj šteje. Pomembno je, da smo videni in slišani, saj imamo tako občutek, da smo pomembni in nismo ”samo številka”. Potrebujemo v pisarni nove računalnike? Bi si želeli dodatno izobraževanje? Imamo idejo, kako izboljšati nek proces pri delu? Mogoče želimo bolj jasne meje med delovnim in prostim časom? Posredujmo te potrebe, želje in ideje vodilnim oz. odgovornim kadrom za omenjena vprašanja. Vprašajmo se, kaj resnično želimo in to na primeren način skomunicirajmo z vodstvom in sodelavci.
Poskusimo komunicirati naše potrebe, želje in ideje skozi asertivno komunikacijo:
-
»V zadnjem času sem razmišljal_a o moji strokovni rasti. Zanima me, ali bi se lahko pogovorili o možnostih za dodatno usposabljanje ali projekte, ki bi mi pomagali pri razvoju mojih spretnosti in znanj?«
Vsi na delovnem mestu imamo mnenja, čustva, ideje, želje in potrebe. Dokaj hitro lahko ugotovimo, da morda nimamo vsi enakih. Ugotovimo lahko tudi, da je težko, da bi ustregli vsakemu. Kljub temu pa imamo vsi pravico, da svoje doživljanje izrazimo in se počutimo slišano. Pri tem pa je dobro, da smo uvidevni tudi do drugih in njihovih doživljanj ter uporabimo primerno komunikacijo.
Viri in literatura:
Bried, A.P. in Weis, H.M. (2002). Organizational behavior: affect in the workplace. Anual review of psychology, 53, 279-307. https://doi.org/10.1146/annurev.psych.53.100901.135156
Mira (b.d.). 12 napotkov za dobro počutje na delovnem mestu. https://www.zadusevnozdravje.si/na-delovnem-mestu/napotki-za-posameznike/12-napotkov-za-dobro-dusevno-pocutje-na-delovnem-mestu/
Speed, B. C., Goldstein, B. L. in Goldfried, M. R. (2017). Assertiveness training: a forgotten evidence-based treatment. Clinical Psychology: Science and Practice, 25(1), e12216. https://doi.org/10.1111/cpsp.12216
