ZGODOVINA EAP

EAP je bil razvit v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike, ko je druga svetovna vojna močno vplivala na ameriško gospodarstvo. Zaposleni so odhajali v vojsko, iz vojne pa so se vračali travmatizirani ter tolažbo pogosto iskali v alkoholu. Ob istem času je medicinska stroka na odvisnost pričela gledati kot na bolezen, ki jo je mogoče zdraviti. Sprva so zaposleni sami prepoznavali sodelavce s težavami z odvisnostjo od alkohola ter jih motivirali, da se vključijo v zdravljenje, ki je bilo omogočeno s strani delodajalca. Sčasoma so to nalogo prevzeli socialni delavci in psihologi, ki so zaposlenim pomagali še pri razreševanju drugih težav v duševnem zdravju. Hkrati so bili sprejeti zakoni in smernice, po katerih so bile delovne organizacije zavezane k vzpostavitvi programov za zdravljenje odvisnosti.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila v ospredju humanistična psihologija (z najvidnejšimi predstavniki kot so Rogers, Maslow, Berne, itd.), ki je poudarjala pomen osebnega razvoja, se je spremenil način dostopanja do pomoči v okviru EAP, in sicer so se lahko zaposleni  sami obrnili po pomoč, tudi če so imeli osebne težave, ki so jih želeli rešiti s pomočjo psihologa. Za koriščenje EAP tako ni bilo več potrebno, da je nekdo pri posamezniku prepoznal znake težav in ga napotil po pomoč. EAP-ji so bili do takrat notranji, kar pomeni, da so ga izvajali zaposleni v podjetju. V tem času so se pričeli pojavljati zunanji izvajalci EAP. Pogosto so organizacije imele tako notranji kot zunanji EAP, da so lahko izkoristile prednosti obeh modelov.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je EAP pričel širiti po svetu. Prvi EAP-ji izven ZDA so se pojavili na Japonskem in v Veliki Britaniji. Prav tako so se na trgu pričeli pojavljati ponudniki t.i. Work/Life storitev. Le-ti so bili ločeni od EAP-ja, cilj pa je bil posamezniku pomagati poiskati varstvo za otroke, za ostarele starše, ipd.

 Po letu 2000 se je EAP pričel uveljavljati v Evropi, saj so velike mednarodne delovne organizacije želele omogočiti dostop do EAP zaposlenim po vsem svetu.

Leta 2002 je bil ustanovljen Employee Assistance European Forum (EAEF), katerega namen je bil povezati izvajalce EAP in poskrbeti, da se EAP v Evropi izvaja v skladu z ustreznimi standardi kakovosti.

Sprva so bila podjetja v Evropi zadržana do EAP-ja, saj se delodajalcem ni zdelo smotrno vlagati v nekaj, kar se je dotikalo posameznikovega zasebnega življenja in njegove osebne odgovornosti. Kmalu pa so delodajalci pričeli ugotavljati, da se delovni organizaciji dejansko splača, če zaposlenim ponudijo strokovno pomoč pri reševanju težav.

Leta 2005 so bile v Evropski uniji sprejete smernice, po katerih je obvezno preprečevanje stresa na delovnem mestu. Posledično se je povečalo zanimanje za EAP, saj so bili delodajalci obvezani ne le k preprečevanju nesreč pri delu temveč tudi k prepoznavanju in zmanjševanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.

Začetki EAP-ja v Sloveniji segajo na začetek leta 2011. Takrat smo se odločili, da EAP »pripeljemo« v Slovenijo in ostale države bivše Jugoslavije, saj so številne raziskave ugotavljale koristnost tega programa. Pričeli smo z vzpostavitvijo mreže izkušenih svetovalcev, ki so se nato še dodatno izobrazili na področju EAP-ja. Program smo prav tako pilotno testirali v manjšem številu podjetij in na podlagi izsledkov program prilagodili značilnostim in potrebam slovenskih delodajalcev.

Konec leta 2011 je v Sloveniji stopil v veljavo nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki med drugim delodajalcem nalaga, da morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Spremembe zakona odražajo nova mednarodna in evropska dognanja o tem, kako različna psihosocialna tveganja na delovnem mestu vplivajo na posameznikovo slabšo učinkovitost pri delu pa tudi na njegovo slabše fizično in duševno zdravje. Z izvajanjem EAP-ja lahko delodajalci zadostijo zakonskim obvezam.

Epidemija covida-19, ki se je pričela spomladi leta 2020, je zamajala duševno ravnovesje marsikaterega posameznika. Delodajalci so pričeli v okviru promocije zdravja na delovnem mestu še več pozornosti namenjati duševnemu zdravju zaposlenih. Posledično se je povečalo zanimanje za EAP tako v Sloveniji kot drugod po svetu. V Sloveniji, kjer je področje duševnega zdravja še vedno zelo stigmatizirano, se je v praksi pokazala še ena prednost EAP-ja, to je večja ozaveščenost zaposlenih o duševnem zdravju in pomenu skrbi za lastno duševno zdravje.