Z nekaterimi travmatičnimi in stresnimi dogodki v našem življenju se je težko soočiti, v to moramo namreč vložiti ogromno truda in vztrajnosti. Čeravno bi se nam morda zdelo nasprotno, ima trpljenje, ki ga ob in po travmi doživimo, transformacijsko moč. Travmatične oziroma stresne dogodke nam lahko predstavljajo različne situacije, raziskave pa so pokazale, da se tako imenovana posttravmatska rast lahko pojavlja npr. po smrti bližnjega, po razpadu zveze, po doživljanju težke bolezni ipd.

Čeprav je žalost morda še prisotna, nam posttravmatska rast omogoča, da gledamo naprej v življenju, namesto da bi obtičali v preteklosti.

Posttravmatsko rast (PTR) bi lahko opredelili kot pozitivno psihološko spremembo po boju z zahtevnimi življenjskimi okoliščinami. Je način, kako najti nek namen v bolečini, ki jo doživljamo in možnost pogledati onkraj lastnega trpljenja. PTR tako presega priznanje ali sprejemanje določenih izkušenj ter prepleta osebno moč, samoodvisnost in način preusmerjanja bolečine na nekaj koristnega za nas same.

PTR se lahko odraža v:

  • sprejemanju novih priložnosti – tako na osebnem kot poklicnem področju,
  • boljših odnosih z drugimi in večjem doživljanju ugodja ob druženju z bližnjimi,
  • večjem občutku hvaležnosti do življenja v celoti,
  • spremembi v duhovnosti,
  • večji osebni in čustveni moči ter odpornosti.

Posameznik, ki je doživel PTR se bolj zaveda osebne moči, ima višjo stopnjo samozavesti, je bolj odporen na težave in se pogosteje zaveda lastnih omejitev. Na področju medosebnih odnosov se poveča empatija in altruizem, prav tako pa v odnosih z drugimi postane intenzivnejše zaznavanje intimnosti. Posamezniki začnejo bolj ceniti prijatelje in poglabljajo odnose. Na področju življenjske filozofije se posamezniki po stresnem dogodku bolj zavedajo lastne minljivosti, bolj cenijo svoj obstoj in uživajo v vsakem dnevu, prav tako pa se lahko pojavljajo bistvene spremembe v duhovnosti ali veri. Za PTR so bolj značilni tudi  optimističen pogled na življenje, z novimi cilji, motivi in željo po dosežkih. PTR nas lahko zaščiti pred samopoškodovalnim vedenjem in samomorilnimi mislimi.

Vsak, ki doživi PTR je bil na neki točki v življenju izpostavljen travmatičnemu dogodku. Vsak, ki je izpostavljen travmatičnemu ali močno stresnemu dogodku pa je ne nujno doživi. Raziskave so sicer pokazale, da 30–70 % ljudi, ki so doživeli različne travmatske dogodke, poroča o PTR.

Dejavniki, ki prispevajo k doživljanju PTR so lahko osebni, kot so samoučinkovitost, čustvena regulacija, zaupanje, samosprejemanje in pretekle izkušnje, ali pa okoljski, kot so družina, prijatelji, sodelavci in vodje, učitelji in profesorji, finančna sredstva ter bivalno okolje in skupnost v kateri živimo. Skupaj z osebnimi, zunanjimi in situacijskimi dejavniki posameznik zbere moč, da pogleda širšo sliko in se po neuspehih pobere.

Ključne značilnosti PTR so, da sproža večdimenzionalne spremembe v sistemu prepričanj, življenjskih ciljih in identiteti posameznika, prav tako pa spremeni razmišljanje in presojanje. Rast je konstruktivna in čuječa, saj nam pomaga, da ostanemo prizemljeni in se osredotočimo na to, kar se dogaja sedaj, namesto, da bi se zadrževali v preteklosti.

Viden primer posttravmatske rasti lahko zaznamo npr. pri starših, ki so, zaradi raka, izgubili svojega otroka in sedaj zbirajo denar za različne organizacije in dobrodelne ustanove za boj proti raku.

Proces posttravmatske rasti je redko enak za vsakega, večinoma je pri vsakem posamezniku drugačen. Za pregled nad svojim doživljanjem PTR, lahko izpolnite lestvico posttravmatske rasti na tej povezavi. Prednost te lestvice je v tem, da lahko vidimo, katero področje samorazvoja pri nas prevladuje in katero področje morda malo zaostaja.

 Posttravmatske rasti ne smemo enačiti z odpornostjo. Odpornost je osebnostna lastnost, ki nam omogoča, da si hitro in učinkovito opomoremo od stresa in žalosti, medtem jo je PTR duševno stanje, ki nastopi po tem, ko je oseba izpostavljena travmi.

 

Viri in literatura:

Calhoun, L. G., & Tedeschi, R. G. (1990). Positive aspects of critical life problems: Recollections of grief. Omega-Journal of Death and Dying, 20(4), 265-272.

Chowdhury, M. R. (2019). What is Post-Traumatic Growth? (+ Inventory & Scale). https://positivepsychology.com/post-traumatic-growth/

Collier, L. (2016). Growth after trauma: Why are some people more resilient than others – and can it be taught American Psychological Association, 47(10), 48.

Jin, Y., Xu, J., & Liu, D. (2014). The relationship between post traumatic stress disorder and post traumatic growth: gender differences in PTG and PTSD subgroups. Social psychiatry and psychiatric epidemiology, 49(12), 1903–1910.

Zgaga, S. in Avsec, A. (2012). Razpad partnerske zveze na prehodu v odraslost: Spoprijemanje s stresom kot napovednik posttravmatske rasti. Psihološka obzorja, 21, 2, str. 29–40.