Izpolnite check-listo, ki jo najdete na tej povezavi in preverite ali vas vaše delo izčrpava ter kako vpliva na vašo delovno učinkovitost.
V običajnih okoliščinah je naše telo na stresne obremenitve dobro pripravljeno in jih lahko obvladuje. Kadar pa so obremenitve prepogoste, preveč intenzivne ali predolgo trajajo pa gre za preobremenjenost. Ob kratkotrajni preobremenjenosti še ne govorimo o izčrpanosti, slednja se kot posledica pojavi kadar preobremenjenost zaradi stresnih situacij traja dalj časa (nekaj tednov). Delovna izčrpanost je sicer tudi posledica občutka frustriranosti in lahko vodi v različne bolezni povezane s stresom, ne pa do zloma, ki je značilen za izgorelost. Na telesnem nivoju se lahko kaže kot kronična utrujenost, na duševnem nivoju pa kot stalen občutek nezadovoljstva. Delovna izčrpanost lahko po krajšem ali daljšem počitku mine in ne predstavlja duševne motnje.
Pri osebah, ki so tudi osebnostno nagnjene k deloholizmu, pa lahko dolgotrajnejše pretirane delovne obremenitve sprožijo tudi proces izgorevanja. Prvi znaki izgorevanja so pretirano angažiranje pri delu, iskanje priznanja ter občutek nuje in prisile. Sčasoma se pojavijo znaki, kot so brezup, tesnoba, panični napadi in čustvena nihanja. Posameznik običajno izgoreva več let, preden nastopi izgorelost, ki je zadnja faza v procesu izgorevanja in je za razliko od delovne izčrpanosti, duševna motnja.
Izgorelost je popoln psihofizični zlom, ki nastane kot posledica večletnega izčrpavanja skozi pretirano delovno in čustveno angažiranje. Po statističnih podatkih jo v splošni populaciji doživi 8 – 10 % oseb.
Pri učinkovitem obvladovanju stresa in delovnih obremenitev, lahko zaposlenim pomagajo individualna psihološka svetovanja in izobraževanja v okviru EAP.
