Skupaj z gosti, kliničnim psihologom in psihoterapevtom Edom Gošnjakom, psihologinjo Niko Sebič Koračin in psihologinjo Julijo Peklar, smo na spletnem srečanju v petek, 21. oktobra 2022, naslovili pomembno tematiko stigme težav v duševnem zdravju, zlasti na delovnem mestu. Spregovorili smo o tem, kako ustrezna promocija duševnega zdravja pripomore k izboljšanju le-tega med zaposlenimi in spodbuja posameznike k iskanju strokovne pomoči v duševni stiski.

V nadaljevanju smo zapisali povzetek ključnih točk srečanja.

  • Stigma

Glavne komponente stigme so stereotipi, predsodki in diskriminacija. Stereotipi so zmotna prepričanja, ki jih imamo do drugih ljudi, medtem ko predsodki stereotipom dodajajo čustveno noto. Slednje pomeni, da ob določeni osebi doživljamo določeno čustvo, npr. strah. Diskriminacija miselnim in čustvenim procesom priključi še vedenje, kar pomeni, da se določenih oseb izogibamo, jih zavračamo ali smo do njih celo nasilni, kar se lahko izraža v delovnem, družinskem ali širšem družbenem okolju.

  • Stigma pri posamezniku

Klinični psiholog Edo Gošnjak je spregovoril o tem, kako je naša okolica pogosto neobčutljiva in nerazumevajoča do naše stiske, zato je sama stigma ob težavah v duševnem zdravju lahko bistveno hujša in bolj škodljiva kot dejansko sama težava. Posameznik se mora namreč ob prepoznavanju, sprejemanju in odpravljanju težav v duševnem zdravju, soočati še z odzivi bližnje okolice. Diskriminacija je v našem okolju še zmeraj močno prisotna, predvsem v obliki govoric, odmika in prezira, pogostejša pa je v ruralnih okoljih. Vseeno pa se o težavah v duševnem zdravju in duševnih motnjah vse pogosteje govori, kar se odraža v tem, da posamezniki pogosteje poiščejo pomoč, ko se znajdejo v duševni stiski.

  • Stigma na delovnem mestu

Raziskava McKinsey (2020) je pokazala, da stigmo na delovnem mestu prepoznava 75 % delodajalcev, le 17 % delodajalcev pa je navedlo, da jo bo v prihodnjem letu prioritetno naslavljalo preko ozaveščanja, omogočanja brezplačne psihološke pomoči za zaposlene ipd.  A dokler je v podjetju prisotna stigma, zaposleni navedenega najverjetneje v veliki meri ne bodo koristili.

Izkušnje iz prakse še zmeraj kažejo na prisotnost stigme v podjetjih, ki se kaže kot izogibanje términom »duševno«, »duševno zdravje«, »stiska«, »težave v duševnem zdravju« ipd. Prav tako je v nekaterih podjetjih prisoten strah pred tem, da bi se pri zaposlenih pogosteje pojavljale težave v duševnem zdravju, če bi o njih odprto govorili. Temu zagotovo ni tako, saj ga ni posameznika brez težav, tako da je smiselno, da ljudi opolnomočimo, da pomoč pri reševanju težav poiščejo čim prej. Najboljši glasniki v podjetju so posamezniki, ki so se srečali s težavami, poiskali strokovno pomoč in o tem lahko spregovorijo. Duševne težave so nekaj povsem človeškega in jih je potrebno tako tudi dojemati ter obravnavati.

  • Employee Assistance Program (EAP)

EAP je mednarodno uveljavljena storitev, v okviru katere je zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom na voljo takojšnja 24-urna psihološka pomoč. Storitev vključuje tudi predstavitvene delavnice za vodstvene kadre in za zaposlene, ki informirajo zaposlene o tem, kaj jim je v okviru EAP na voljo, kaj je duševno zdravje, kako prepoznavati znake težav v duševnem zdravju pri sebi in drugih ipd.Podjetje v okviru storitve EAP prejme tudi strokovno-informativno gradivo, ki ga lahko distribuira med zaposlene, obenem pa tudi mesečno poročanje o koriščenosti svetovanj (anonimizirani podatki) ter letno vrednotenje EAP storitve. Po večletnem izvajanju EAP (projekt NAPREJ) so zaposleni bolj pripravljeni poiskati strokovno pomoč, se bolj odkrito pogovarjajo o duševnem zdravju.

  • Dobra praksa

Psihologinja Nika Sebič Koračin iz Petrola d.d. je na srečanju povedala, da je bila s strani zaposlenih izražena želja, da bi podjetje nekoliko bolj naglasilo tudi področje duševnega zdravja, zato so pričeli s sistematičnimi in planiranimi ukrepi, med drugimi tudi z vpeljavo EAP v podjetje. Preko različnih komunikacijskih kanalov (tiskana revija, e-novičke, dogodki), zaposlene informirajo o aktualnih in raznolikih temah s področja duševnega zdravja, npr. stres ob začetku šolskega leta, počitek in odklop od dela, nespečnost, odvisnost, partnerski odnosi, odnosi med sodelavci ipd. V t.i. “Odprtem prostoru” organizirajo tudi strokovne delavnice za izboljšanje določenih kompetenc, npr. organizacije časa. V podjetju so imeli tudi notranjega glasnika, Damijana Janžekoviča, to je nekdanji zaposleni, ki je odkrito spregovoril o svoji poti in boju z duševnimi težavami. O tem je napisal tudi trilogijo knjig, ki jih predstavlja na dogodkih v Odprtem prostoru. V podjetju že opažajo določene pozitivne učinke navedenih aktivnosti in se nameravajo tudi v prihodnje posvečati področju duševnega zdravja zaposlenih.

Se vidimo prihodnjič!