Donosnost naložbe v Employee Assistance Program je težko izmeriti. Namreč, kako lahko izmerimo zmanjšanje produktivnosti, do katere ni prišlo, ker je zaposleni pravočasno poiskal pomoč? Koliko stane konflikt med sodelavcema, ki ovira njuno delo? Koliko stanejo motnje spanja, zaradi katerih smo čez dan utrujeni in nezbrani pri delu? Kako travmatični dogodki, kot je na primer smrt sodelavca, vplivajo na uspešnost celotnega oddelka? Koliko nas stane izgorevanje zaposlenih?
Na spletnih straneh ponudnikov EAP-ja lahko preberete, da se vsak evro, vložen v EAP, 5-kratno povrne. Slednje je pokazala študija, ki pa je bila opravljena pred mnogimi leti v Kanadi. Novih izračunov donosnosti EAP-ja skorajda ni, ker podjetja, ki izvajajo EAP, pogosto izvajajo še druge ukrepe, ki vplivajo na zdravje, počutje in produktivnost zaposlenih. Posledično je nemogoče ločiti učinke EAP-ja od učinkov drugih ukrepov. Bolj smotrno je, če pogledamo uspešnost posameznih primerov. Raziskave kažejo, da je v 85 % primerov problem uspešno rešen, kar se pogosto odraža tudi v nižjem absentizmu in prezentizmu.
Investicija v EAP se vsekakor izplača, vendar pa lahko vidnejše učinke pričakujemo šele po nekaj letih izvajanja EAP-ja v podjetju. Naše izkušnje kažejo, da so zelo pomembne stalne aktivnosti informiranja in ozaveščanja, saj je iskanje pomoči psihologa v našem okolju še vedno zelo stigmatizirano. Običajno se šele po enem letu izvajanja EAP prične višati koriščenost svetovanj, ko zaposleni pridobijo zaupanje in se hkrati pričnejo zavedati, da iskanje pomoči ni znak šibkosti. EAP se je tudi pri nas v Sloveniji pokazal kot pomemben element promocije (duševnega) zdravja na delovnem mestu, največjo učinkovitost pa doseže, če postane del korporativne kulture podjetja.
V IRI Ljubljana skrbimo, da se EAP izvaja v skladu z mednarodnimi standardi, hkrati pa svetujemo, kako EAP implementirati v podjetje, ves čas spremljamo koriščenost svetovanj in sodelujemo z naročniki z namenom doseganja čim boljših rezultatov – ker želimo, da se vam naložba povrne.