Od aprila do junija 2021 je v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« potekala končna raziskava med zaposlenimi v sodelujočih pilotskih podjetjih, ki se je osredotočala na zdravje, počutje in psihosocialne dejavnike tveganja na delovnem mestu. Namen raziskave je bil ugotoviti stanje na področju bolniških odsotnosti, duševnega zdravja zaposlenih in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja, primerjati rezultate začetne in končne raziskave ter ugotoviti ali je na omenjenih področjih prišlo do sprememb.
V raziskavi je sodelovalo 1.440, od skupno 12.029 zaposlenih v sedmih sodelujočih podjetjih. Rezultati so pokazali, da so zaposleni v zadnjem letu najpogosteje doživljali utrujenost, bolečine v mišicah ramena, vratu in/ali zgornjih udov, glavobole ter težave s hrbtenico. Spodbudno je, da se je v primerjavi z začetno raziskavo v povprečju zmanjšal delež zaposlenih, ki poročajo o izgorelosti (začetna 16 %, končna 13 %). Slaba petina zaposlenih (19 %) je poročala, da tudi ob obremenitvah, ne občuti duševnih stisk ali težav v duševnem zdravju. Pri zaposlenih so se na prvih treh mestih izpostavile enake težave, kot so jih navajali v začetni raziskavi, in sicer težave s spanjem (38 %), težave pri koncentraciji in osredotočanju (33 %) ter več časa za dokončanje naloge (29 %). Motnje spanca so pogosto odraz zaskrbljenosti in obremenitev, pomembno pa je vedeti, da če trajajo predolgo, so eden ključnih znakov pri težavah v duševnem zdravju, posledice pa se lahko kažejo tudi pri delu v obliki poškodb in nesreč na delovnem mestu. Rezultati zadnjih raziskav tako v Sloveniji kot tujini prav tako kažejo, da se stiske zaradi epidemije lahko izražajo kot spremembe v spanju, pa tudi v zmanjšanem občutku varnosti, razdražljivosti, težavah s koncentracijo ipd.
Zdravstvene težave in duševne stiske se pogosto odražajo tudi v pogostejših ali dlje časa trajajočih bolniških staležih, vendar je več kot polovica zaposlenih udeleženih v raziskavi poročala, da niso bili odsotni zaradi zdravstvenih težav (56 %). Največ zaposlenih je v preteklem letu označilo krajša obdobja absentizma (do 14 dni). Pri preverjanju prezentizma podatki kažejo, da je največ (41 %) zaposlenih označilo, da v zadnjem letu ni bilo takšnih dni, da bi na delo prišli kljub bolezni ali poškodbi. Med tistimi, ki so označili, da so prišli na delo, kljub bolezni ali poškodbi, jih je v vseh pilotskih podjetjih največ označilo obdobje od 1 do 3 dni, kar predstavlja kratko obdobje prezentizma. V obdobju epidemije, ko je velik delež zaposlenih delal tudi od doma, je po raziskavah sodeč, prezentizem bil prav tako prisoten. Raziskave kažejo, da povišani občutki tesnobnosti povzročajo, da so zaposleni delali več ur in šli manj pogosto v bolniški stalež. Prezentizem kot tak torej ni nov pojav v času epidemije, je pa postal zagotovo bolj opazen.
Pripravljenost za koriščenje zunanje strokovne pomoči narašča
Raziskava je pokazala, da bi največji delež zaposlenih v primeru težav v duševnem zdravju iskal oporo in pomoč pri družinskih članih ali prijateljih (53 %), hkrati pa se povečuje delež zaposlenih, ki bi pomoč iskali pri strokovnjaku (31 %). Možnost zaupanja strokovnjaku je izbrala skoraj tretjina zaposlenih, kar osvetljuje tudi pomen zaupnih psiholoških svetovanj, ki so zaposlenim na voljo v okviru Employee assistance programa.
Zaposleni se sicer zavedajo, da so za svoje duševno zdravje v največji meri odgovorni sami (66 %), iz začetne raziskave pa se je povečal delež zaposlenih, ki menijo, da je za duševno zdravje zaposlenih odgovorna celotna organizacija. Zaposlenim sta vzdušje in klima v neposredni delovni sredini lahko zelo pomembna in do neke mere odvisna tudi od vodij in sodelavcev. Vodje dejansko igrajo pomembno vlogo pri počutju zaposlenih na delovnem mestu in njihovem duševnem zdravju. Dober vodja bo navdihnil in spodbujal svoje podrejene, razumel njihove prednosti in pomanjkljivosti, jih spodbujal k doseganju skupnih ciljev ter gojil visoko moralo. Prav tako tudi dobri medosebni odnosi s sodelavci spodbujajo dobro počutje posameznika na delovnem mestu.
