Dolgčas na delu ni tako redek pojav med zaposlenimi, kot bi si morda mislili. Ne predstavlja le brezdelja, saj so situacije, v katerih na delovnem mestu ne moremo početi ničesar navadno redke. Pojavi se pri dejavnostih, ki ne predstavljajo pozitivnega ali želenega izziva ali kadar zaposleni izgubijo smisel pri delu, ki ga opravljajo, kar se odraža v nezadovoljstvu. Vsak nekoliko drugače dojema veselje do dela, prav tako ima vsak različna pričakovanja glede tega koliko bi ga naj delo izpopolnjevalo.

Ali ste vedeli?

Ugotovitve ene izmed novejših raziskav so pokazale, da lahko dolgočasje pri delu negativno vpliva na življenjsko zadovoljstvo in se povezuje z namero o zapustitvi delovnega mesta (Nur Seçki, 2018).

Davek tehnološkega napredka in hitrih sprememb

Danes so spremembe že del vsakdana, saj se spreminja posameznik in njegove vrednote, spreminjajo se tudi delovna okolja. Tehnološki napredek je s svojim razcvetom bistveno spremenil podobo današnjih delovnih mest, saj so pogosto zahtevnejše delovne naloge prepuščene elektronskim ali avtomatiziranim procesom, človek pa je vse bolj obremenjen z operativnimi in administrativnimi procesi. Mnoge hitre spremembe zato zaposlenim povzročajo stres ter s tem težave v telesnem in duševnem zdravju. Strokovnjaki opozarjajo, da je lahko eden izmed simptomov tudi dolgčas na delovnem mestu, katerega porast beležimo v različnih delovnih organizacijah.

Dobra polovica Slovencev se dolgočasi na delovnem mestu

Slovenska raziskava, izvedena na vzorcu 294 zaposlenih v pisarniških delovnih mestih, je pokazala, da se več kot polovica (55 %) Slovencev vsaj občasno dolgočasi na delovnem mestu. Vsak peti Slovenec pa se dolgočasi pogosto oziroma zelo pogosto. Ugotavljajo tudi, da se zaposleni manj dolgočasijo na delovnih mestih, ki zahtevajo uporabo več raznolikih spretnosti in več svobode pri sprejemanju odločitev o postopkih dela.

Ključna je avtonomija, ki temelji na posameznikovem občutku lastne vrednosti in zaznane psihološke svobode

Značilno za ljudi je, da aktivno soustvarjajo svoj svet. Toda v primerih, ko so okolje, naloge in odgovarjajoča vedenja že vnaprej strogo določeni, je aktivno soustvarjanje odveč. S tem pa posameznik izgublja stik s svojim okoljem in interes zanj. Dolgčas na delovnem mestu nastopi zato, ker je posamezniku odvzeta možnost odločanja o organizaciji lastnega časa, o ciljih, v smeri katerih bo deloval, in o načinu, s katerim jih bo dosegal. Ob izgubi avtonomije pa posameznik izgubi tudi smisel svojega početja.

Dolgčas na delovnem mestu pa neposredno opravljajo dobri odnosi s sodelavci. Kjer so dovoljeni krajši pogovori med delovnimi opravili, so zaposleni veliko bolj produktivni, uspešni in zadovoljni. Hkrati pa sodelavci na odpravljanje dolgčasa vplivajo tudi posredno z izražanjem svojih prepričanj in stališč. Kadar sodelavci delo vrednotijo pozitivno in v njem prepoznavajo izzive ter njegovo pomembnost, bodo tudi sodelavci hitreje tudi sami prevzeli takšno naravnanost do svojega dela. Pomemben preganjalec dolgčasa na delovnem mestu pa je tudi humor.

Vodja je tisti, ki lahko s svojimi vodstvenimi pristopi ključno pripomore k ugodni delovni klimi, okrepi odnose med sodelavci, prepozna posameznikove potenciale in omogoča njihov razvoj. Mnoge študije potrjujejo, da spodbuden način vodenja pomembno zmanjšuje odtujenost zaposlenih. Velike pozitivne učinke pa študije prepoznavajo predvsem pri vodjih, ki sprejemajo spremembe, spodbujajo notranjo motivacijo ter krepijo zaupanje med sodelavci.

Ker  je dolgčas tema z negativnim prizvokom, se zaposleni izogibajo opozarjanju nanj. Da bi se izognili oznakam, kot na primer da so leni ali sankcijam s strani podjetja, dolgčas raje zamolčijo in prikrijejo, kot da bi ga izpostavili in smiselno odpravili. Zato je ključno ustvarjanje delovnega okolja, ki je odprto za nove predloge in nagrajuje samoiniciativno pripravljene projekte.

Viri in literatura:

Delić, L. (2014). Dolgčas na delovnem mestu in v zasebnem življenju. Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Gallup Inc. (2013). State of the global workplace: Employee engagement insights for business leaders worldwide.

Malachowski, D. in Simonini, J. (2006). Wasted time at work still costing companies billions in 2006. http://www.salary.com/wasted-time-at-work-still-costing-companies-billions-in-2006/

Mann, S. (2005). The boredom boom. The Psychologist, 20(2), 90—93.

Nur Seçki, S. (2018). Boredom at Work: A Research on Public Employees. Journal of Business Research-Türk, 10, 639-651.