Naša sodelavka Monika Ficjan je zadnja 2 dneva preživela na manjšem skupinskem sestanku (t.i. Small Group Meeting) Evropskega združenja za delovno in organizacijsko psihologijo (EAWOP), kjer je s soavtoricami zastopala tudi svoj znanstveni doprinos.

Rezultate študij so predstavljali tudi najvidnejši raziskovalci na področju psihologije dela in organizacij; Kristen Shockley, Arnold Bakker, Evangelia Demerouti, Charles Calderwood, Bettina Kubicek and Alan Witt.

Pridružila se nam je tudi Ines Gergorič, ki je izpostavila: “Praktiki na področju kadrovanja redko najdejo čas za branje in razumevanje rezultatov znanstvenih raziskav. Potrebujejo jih v besedah, prilagojenih širši javnosti.”

Zato objavljamo nekaj kratkih točk, ki bi lahko bile koristne podjetjem, specifično kadrovskim službam:

  • Usposabljanje in podpora zaposlenim pri samoregulaciji ter oblikovanju dela/prostega časa lahko preprečijo izgorelost in pozitivno vplivajo na zavzetos.
  • Ljudje se ne preklapljajo samo med vlogami na delovnem mestu in doma, temveč tudi med drugimi vlogami (npr. dodatno delo, s.p., športni trener itd.), pri čemer še ne poznamo vpliv preklapljanja med toliko različnimi vlogami, na vsakodnevno delovanje posameznikov.
  • Potrebno je nasloviti ujemanje naloge in lokacije (kar pomeni, da posameznik prilagodljivo izbira različne delovne lokacije, ki se ujemajo z značilnostmi njihove naloge), saj lahko pomembno vpliva na zadovoljstvo in zavzetost pri delu.
  • Praktično ni empiričnih raziskav o zahtevah, potrebah in počutju vodij hibridnih ekip.
  • Slabo spanje v eni noči ne vpliva na vašo ustvarjalnost naslednji dan, vendar kopičenje noči slabega spanja bo.
  • Izvajanje praks s področja kadrovanja je pomembnejše od vsebine teh praks.
  • Na delovnem mestu imejte nekaj zelenega, tudi če je umetno, saj bo fiziološko pozitivno vplivalo na vaše počutje.
  • Pandemija COVID-19 je morda izenačila priložnosti ranljivih skupin, saj so ljudje s telesnimi ovirami zaradi dela na daljavo, dosegali višjo zaposljivost.
  • Pri izvajanju praks s področja kadrovanja morate slediti dokazom, ne pa občutkom.
  • Kar se meri, se izboljša.
  • Za preučevanje učinkov štiridnevnega delovnega tedna je potreben daljši časovni okvir, 6 mesecev ni dovolj.