Povzetek webinarja “Kako spanje vpliva na delo?”

Mednarodna organizacija World Sleep Society zdravo spanje opredeljuje s tremi komponentami (3K):

1. Zadostna količina spanja: odrasel človek potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Mentalna in fizična pripravljenost na nov dan, zbranost in spočitost, so pokazatelji, da smo to noč spali dovolj.

2. Kakovost spanja: Če ne spimo dovolj globoko, se naše telo ne regenerira dovolj.

3. Kontinuiteta oz. neprekinjen spanec: Zadostna količina spanja ni dovolj, če med spanjem prihaja do prekinitev. Za zdrav spanec moramo ponoči iti čez vse 4 faze spanja:

• Dremavost, ko se mišična aktivnost počasi upočasnjuje.
• Rahel spanec, ko se srčni utrip upočasni in upade telesna temperatura.
• Globok in najgloblji spanec, ko se mišična aktivnost umiri, telo je manj odzivno na zunanje dražljaje, ta faza pa je zanj najbolj krepčilna. V najglobljem spancu spimo najbolj trdno in nas je iz spanja najtežje prebuditi.
• Faza REM, v kateri prihaja do utrjevanja spomina in regulacije čustev.

Samo okoli 35 % odraslih Slovencev spi priporočenih 8 ur na noč. Tudi družbeni pritiski in diskurzi, da so posamezniki, ki spijo manj, uspešnejši, vplivajo na to, da pogosteje žrtvujemo svoj spanec.

Bralno priporočilo: Matthew Walker: Zakaj spimo

1. Že samo sodelovanje v raziskavi spanja, je samo po sebi intervencija. Sodelujoči so v večji meri tisti, ki že poznajo vplive spanja in si to želijo izboljšati, ali posamezniki, ki res slabo spijo. Že sama povratna informacija o spanju vpliva na to, da bo posameznik bodisi bolj, bodisi manj zavzet in učinkovit pri delu. Posamezniki, ki sodelujejo v raziskavi in dobivajo povratne informacije, o tem, kako so spali – v 80 % jih preseneča, da so spali boljše, kot so mislili in so bolj zavzeti, se boljše počutijo. Nekateri pa dobijo slabšo informacijo, kot so jo pričakovali, tole pa vpliva negativno na delovno učinkovitost.
2. Nekateri zaposleni, delovno intenzivnost dojemajo kot izziv in so za to pri delu bolj kreativni, medtem ko drugi zaposleni delovno intenzivnost dojemajo kot oviro in doživljajo zaviralni stres. Če smo dobro naspani, bomo delovno intenzivnost večkrat doživljali kot izziv in bomo zaradi tega bolj kreativni pri delu. Slednje pa se ne pokaže po eni neprespani noči, temveč po več teh. Ljudje smo sposobni prilagajanja in se znamo spopasti z eno neprespano nočjo. Kadar pa je le-teh več, pa se pokažejo težave s koncentracijo pri delu, delovno učinkovitostjo in kreativnostjo.
3. Same delovne značilnosti ne nujno vplivajo na naše spanje, gre bolj za sovplivanje različnih dejavnikov. Kako spimo, je bolj odvisno od naše spalne higiene, zmožnosti sprostitve in umirjanja, interpretacije delovnih obremenitev, odpornosti na stres ter načina preživljanja prostega časa.
4. Slabše spanje vodi do tega, da smo bolj razdražljivi in napeti, kar v delovnem okolju vodi tudi do več konfliktov. Diada neprespan zaposleni in neprespan vodja je recept za katastrofo.
5. Posameznika moramo obravnavati celostno, skrbi iz zasebnega življenja namreč močno vplivajo tudi na delo. Težave s spanjem so lahko eden izmed simptomov težav v duševnem zdravju. Neuspešno razreševanje čustvenih stisk pa lahko povzroča akutno ali kronično nespečnost. Slabo spanje pa lahko po drugi strani tudi poglobi duševne stiske. Vrsta neprespanih noči se pozna tudi na duševnem zdravju.

Podjetja, ki so bili »prebojniki« v raziskovanju prelivanja spanja in dela v svoji organizaciji: Špica, Triglav Zdravje, AMZS, Siemens, Rokus Klett, Saubermacher… Ozaveščenost med organizacijami sicer narašča, več je zanimanja za raziskanje spalnih vzorcev med zaposlenimi, kot tudi odločanja za psihološko podporo in ozaveščevalne delavnice (npr. Izboljšajmo svoj spanec).

V sklopu Vedenjskega laboratorija Ekonomske fakultete lahko podjetja sodelujejo pri raziskavah prelivanja med spanjem in delom. Spanje, kadar ga preučujemo kot kontekstualni dejavnik, namreč želimo meriti v naravnem okolju in nove prenosljive naprave (Oura ring, Apple watch ipd. ), nam to omogočajo. So sicer manj zanesljive kot merjenje spanja v somnološkem laboratoriju, so pa dovolj zanesljive, da merijo spremembe v spanju v določenem časovnem obdobju, kar nam lahko pomaga razumeti vzroke in posledice spanja.

Zaposleni pridobijo na dnevni bazi povratno informacijo o tem, kako so spali, kar je dokazano že samo po sebi intervencija. Prav tako zaposleni in organizacija prejmejo celovito sliko in poročilo o tem, kako zaposleni spijo v primerjavi z drugimi zaposlenimi in kako to vpliva na delovno okolje. Prejmejo posnetek spalnih vzorcev tekom časa ter implikacije, kaj lahko naredijo, da situacijo izboljšajo.

Za izboljšanje spanja in zdravja v organizaciji lahko uvedejo Employee Assistance Program, ki ima 2 pomembna stebra:

1. Stalna psihološka svetovanja zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom, za razreševanje najrazličnejših težav tako z zasebnega kot s poklicnega področja. Na svetovanjih uporabniki naslavljajo težave, ki bodisi vplivajo na spanje, ali izhajajo iz slabega spanja.
2. Storitve informiranja, ozaveščanja in strokovne podpore organizacijam, zato da ta ozavestijo svoje zaposlene o pomembnosti skrbi za duševno zdravje, tudi z namenom, da pravočasno poiščejo ustrezno strokovno podporo.

Delovno okolje je prostor, kjer teme pomembnosti skrbi za zdravje pridejo do zaposlenih. Organizacija in vodje lahko prevzamejo pobudo pri ozaveščanju zaposlenih za prevzemanje odgovornosti za svoje zdravje tako za učinkovitejše delo kot za bolj zdravo in polno življenje. Sprostitvene tehnike, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, tehnike čuječnosti – vse to lahko vpliva na to, da smo čez dan manj napeti, manj pod stresom, kar pripomore k boljšemu spanju.

Izmensko delo ruši naše cirkadiane ritme, vodi v pomanjkanje in slabšo kakovost spanja. Izmensko delo nasplošno vodi v slabšo delovno uspešnost, manj fokusa in več napak pri delu, dolgoročno izmensko delo pa dokazano tudi v posameznikove zdravstvene težave.

Zato 2 pomembna apela delodajalcem:

1. Izmensko delo absolutno ni priporočljivo za starejšo populacijo in zdravstveno bolj ogroženo populacijo.
2. Ustrezna organizacija izmenskega dela po evropskih direktivah in smernicah za organizacijo dela (npr. rotacija v smeri urinega kazalca, zadosten čas za regeneracijo med izmenama, nadomeščanje nenujnih izmen z avtomatizacijo in robotizacijo.

Moramo stremeti k človekovi trajnosti in razmišljati v smeri, kako lahko naredimo delo za človeka še bolj človeško. Ključno sporočilo naj bo obravnavanje človeka kot celote in ne zgolj, kot element v delu.

Digitalno delo lahko uravnavamo na ravni posameznika in organizacije. Posameznik mora biti pozoren, da se modri svetlobi ne izpostavlja tik pred spanjem, saj slednja moti sproščanje melatonina. Prav tako je odgovoren, da tudi ob delu na daljavo vpelje rutino dela. Delodajalec pa mora zaposlenemu slednje omogočati.

Na začetku treba je veliko časa nameniti transparentni komunikaciji in organizaciji dela. Ljudje ob določenih časih zaradi delovnih procesov morajo biti dosegljivi, ampak lahko v modernih časih delo organiziramo na način, da omogoča avtonomno delo zaposlenih. Vsak posameznik ima drugačen ritem življenja in lahko produktivno dela v drugem časovnem pasu. Nujna je pravica do odklopa, a ta ni nujno univarzalna. Nujno je definirati časovne pasove, ko posameznik ni dosegljiv za službene zadeve in se lahko posveti prostemu času in aktivnostim, ki so dobre zanj in njegovo dolgoročno uspešnost (tudi na delu).

Za napotke, priporočila in izsledke raziskav obiščite: #Humanizing Digital Work