Na včerajšnjem brezplačnem webinarju z naslovom »Psihološka prva pomoč na delovnem mestu« smo s psihologinjama Mašo Androjna in Katjo Novak spregovorili o tem kaj je psihološka prva pomoč na delovnem mestu ter zakaj je pomembna.
Za vas smo strnili najpomembnejše točke webinarja:
| V Združenem kraljestvu so podali predlog zakona, da postane psihološka prva pomoč na delovnem mestu obvezna v smislu, da mora imeti vsaj nekdo v podjetju opravljen tečaj iz psihološke prve pomoči. |
| V prvih črkah besedne zveze psihološka prva pomoč se skrivajo osnovni koraki:
1. Prepoznavanje znakov duševnih težav in bolezni (dodatno znanja o dejavnikih tveganja in razpoložljivih možnostih strokovne pomoči). 2. Drugi P se nanaša na veščine, kako z razumevanjem pristopiti do posameznika v stiski in mu nuditi osnovno pomoč in podporo (pomembno, da vemo, kaj reči in kaj ne reči osebi v stiski). 3. Tretji P se nanaša na veščine, kako posamezniku pomagamo in ga spodbudimo k iskanju ustrezne strokovne pomoči (tisti, ki nudi psihološko prvo pomoč ima tukaj zelo olajšano delo, če imajo zaposleni v podjetju na voljo Employee Assistance Program ali kakšno drugo obliko psihološke podpore za zaposlene, ker jih po pomoč lahko napotijo kar sem). |
| Tako, kot se pri prvi pomoči pričakuje, da boste zlomljeno nogo ustrezno fiksirali ne pa podali še ocene o tem, ali bo potrebna operacija ali ne, tako od vas nihče ne pričakuje, da v okviru nudenja psihološke prve pomoči izvedete svetovalni pogovor oz. da postavljate kakršnokoli diagnozo. |
| Na splošno soočanje s situacijami, kakršne so bile nedavne poplave, poteka v več fazah, čemur je treba prilagoditi tudi podporo na delovnem mestu. Obseg potrebne psihosocialne pomoči je največji takoj po kriznem dogodku, ob prehajanju v kasnejše faze pa se načeloma oža.
1. Faza – Prva pomoč in praktična podpora Najprej je pomembna primarna oskrba in skrb za varnost, pri čemer je ključno zagotoviti osnovne potrebščine in nuditi varnost zaposlenim, ki so utrpeli škodo. Kadroviki lahko spodbudijo iniciativo glede praktične, materialne pomoči ter podporne organizacije dela. V tej fazi je pomembno tudi spodbujati odprt dialog s zaposlenimi, kjer se jim nudi roka podpore in posluh za njihove čustvene potrebe. Poleg tega je priporočljivo pripraviti seznam možne strokovne psihološke pomoči, saj so to trenutki zelo močnih čustvenih stisk. 2. Faza – Čustvena in socialna podpora Psihološki odzivi na stresno situacijo se lahko pokažejo tudi nekoliko kasneje. Kadroviki lahko zato organizirajo delavnice in izobraževanja o psiholoških reakcijah, stresu ter načinih soočanja s čustvenimi stiskami. Prav tako so še zmeraj zelo uporabni kontakti za zunanjo in strokovno pomoč za zaposlene. Pomembno je, da posameznik občuti moč svoje socialne mreže. 3. Faza – Dolgoročna podpora in spremljanje Tudi ko se situacija normalizira, lahko ostanejo dolgoročne posledice čustvenih stisk. Kadroviki, neposredni vodje in sodelavci imajo vlogo prepoznavanja teh znakov in nudenja nadaljnje podpore. |
| Duševno zdravje zaposlenih nagovarja socialni del ESG standardov, pri čemer je za uspešno implementacijo aktivnosti za trajnostno skrb za zaposlene potrebno:
· dvigniti raven pismenosti ter nižati stigmo na področju duševnega zdravja (npr. z delavnicami), · biti pozoren na vključevanje duševnega zdravja in mehkih veščin v vrednote, vizijo in poslanstvo podjetja, · zagotavljanje zadostnih sredstev s pravočasnim načrtovanjem, · pripraviti interne akte in pravilnike, ki bodo zaposlene usmerjali v to, da skrbijo za duševno zdravje, · zastaviti letne programe promocije, preventive in kurative ter · pripraviti HR strategije in akcijske načrte. |
| Raziskave kažejo, da je raven znanja in usposobljenosti med vodji in kadroviki v Sloveniji na področju nudenja psihološke prve pomoči še zmeraj prenizka za trenutni nivo stisk, s katerimi se soočajo zaposleni. |
| Veliko konfliktov, slabih medosebnih odnosov in odpovedi bi lahko preprečili, če vodje znali bolje prepoznavati znake težav v duševnem zdravju in ne bi tega, da je oseba pričela začela zamujati na delo, ali delati veliko napak pri delu, ali da se ne druži več s sodelavci pripisovali lenobi, površnosti, arogantnosti, ampak da bi vzeli ta nezaželena vedenja kot signal, da se z zaposlenim nekaj dogaja in bi pristopili k njemu. |
| Včasih je pristopiti k zaposlenemu in pričeti pogovor najtežje. Namesto običajnega »Kako si?« lahko poskusimo z »Veš, opazil sem, da se nekaj dogaja, da je nekaj drugače, kot je včasih bilo.« |
Če si želite več konkretnih nasvetov, praktičnih primerov in želite vodje v vašem podjetju usposobiti za izvajanje psihološke prve pomoči, se odločite za izvajanje delavnice »Psihološka prva pomoč na delovnem mestu«.
Prijavite se na kratek sestanek ali oddajte neobvezujoče povpraševanje za ponudbo.
Psihološko prvo pomoč lahko, ob opolnomočenju z znanjem, izvaja čisto vsak izmed nas.
