Prezentizmu se več pozornosti namenja šele zadnjih nekaj let. Pojavlja se predvsem na področju dela, pomeni pa prisotnost zaposlenega na delovnem mestu kljub zdravstvenim, psihičnim ali fizičnim težavam. Povedano enostavno je prezentizem hkrati prisotnost in odsotnost pri delu (ang. »at work – but out of it«).

Kadar prihajamo na delo bolni, poškodovani ali v kateremkoli stanju, za katerega bi bilo bolje, da ‘’odležimo’ doma (koristimo bolniški stalež), je naše delovanje zaradi teh težav namreč omejeno, počasneje opravljamo delo in potrebujemo daljše odmore. Tako lahko opravimo manj delavnih nalog in pri delu ne moremo pokazati vseh svojih potencialov in sposobnosti.

Katere značilnosti zaposlenih prispevajo k pojavljanju prezentizma?

  1.  Zanikanje prisotnosti bolezni ali slabega počutja.Kljub poslabšanemu zdravstvenem stanju pogosto napačno ocenjujemo, da smo na delovnem mestu še vedno enako učinkoviti in produktivni.
  2. Potreba  po priznanju. Včasih potrebam in željam drugih ljudi enostavno ne znamo reči »ne«. Pogosto so v ozadju osebnostne značilnosti, ki je nagnjena k ugajanju in pretiranemu prilagajanju drugim ljudem. Takšni zaposleni pogosteje prihajajo na delovno mesto kljub slabemu počutju kot tisti, ki znajo postaviti meje glede na svoje zmožnosti in nadrejenim.
  3. Deloholizem. Ta značilnost je vzrok, da na delovno mesto pogosto prihajamo bolni, saj smo prepričani, da smo za to delo najboljši in zato nenadomestljivi. Hkrati pa se oziramo na svoje sodelavce, katerim s svojo odsotnostjo ne želimo naložiti dodatnega dela in jih bremeniti.
  4. Nenadomestljivost. Pogosto se pojavlja mnenje, da smo zaposleni za delovno organizacijo nenadomestljivi in da brez nas delo ne bo opravljeno. Vendar temu velikokrat ni tako. Kadar je delo dobro organizirano, se predvidi tudi možne (bolniške) odsotnosti zaposlenih in vzpostavi mehanizme za nadomeščanje odsotnega tako, da je delo kljub temu opravljeno.

Zakaj prezentizem za nas ni dober?

  1. Kadar opravljamo svoje delo kljub slabemu počutju, v prvi vrsti škodujemo sami sebi. S tem povečamo obseg fizičnih in psihičnih težav in slabšamo svoje splošno zdravstveno stanje, zaradi česar lahko pride do daljše bolniške odsotnosti in podaljšanega okrevanja. To se nanaša tudi na težave s tesnobnostjo, depresivnostjo in druge čustvene težave, ki se z neprekinjenim  opravljanjem dela ohranjajo in dodatno poglabljajo.
  2. Škodujemo ljudem okrog sebe. Z nalezljivimi boleznimi povečamo možnost, da okužimo svoje sodelavce in s tem poslabšamo še njihovo splošno počutje na delovnem mestu.
  3. Psihična in fizična zdravstvena stanja povzročajo izgubo produktivnosti na delu. Zaradi motečih zdravstvenih dejavnikov, sta naša pozornost in koncentracija bistveno slabši, pri opravljanju nalog delamo več napak in potrebujemo več časa za izvedbo kot kadar je naše zdravstveno stanje dobro. Slabo počutje in razpoloženje vpliva na slabše soočanje s težavami in zahtevami na delovnem mestu. Zaradi povečane dovzetnosti za stres iz okolice in zmanjšane produktivnosti doživljamo večjo količino stresa. Prihajanje na delo, kljub zdravstvenim težavam, zato vodi v dolgoročno izčrpanost.
  4. Zaradi poslabšanega počutja smo lahko manj zbrani in previdni, kar vpliva na varnost na delovnem mestu. Ob prisotnosti fizičnih in psihičnih težav se verjetnost za pojav nezgod in poškodb na delovnem mestu poveča. S tem ogrožamo sami sebe, kot tudi druge zaposlene.

Kako zmanjšati prezentizem?

Prezentizem se pogosto pojavlja kot posledica osebnostnih značilnosti zaposlenih, lahko pa obstajajo tudi vzroki na ravni organizacije in sistema. V kolikor se prezentizem na delovnem mestu pojavlja množično, so lahko značilnosti delovne organizacije tiste, ki vzpodbujajo pojavnost prezentizma. V tem primeru govorimo tudi o neobvladovanju ali neustreznem obvladovanju psihosocialnih dejavnikov tveganja.

 Ali ste vedeli?

 Psihosocialni dejavniki tveganja so tisti psihološki in socialni vidiki dela, zaposlenih, delovne organizacije in širšega okolja, ki poleg fizičnih, kemičnih in bioloških obremenitev povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, prav tako pa povečujejo verjetnost za zmanjšano učinkovitost in storilnost na delovnem mestu ter težave pri usklajevanju dela in zasebnega življenja (Šprah in Zorjan, 2016).

Tak pojav je zato potrebno v organizacijah skrbno spremljati in v primeru množičnega prezentizma uvajati ukrepe. Naloga delodajalcev je namreč ustvariti delovno okolje, v katerem se spodbuja skrb zaposlenih za svoje zdravje z različnimi programi in aktivnostmi. V primeru slabega počutja se podpira bolniška odsotnost, brez strahu zaposlenih pred sankcijami.

K pojavnosti prezentizma in zmanjševanju njegovih negativnih posledice pa lahko kot zaposleni v organizaciji, doprinesemo tudi sami. V prvi vrsti je naša naloga, da že preventivno, z redno fizično aktivnostjo in zdravim življenjskim slogom, skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. V primeru slabega počutja in oteženi zmožnosti opravljanja dela pa je bolje ostati doma, na nekaj dnevnem bolniškem dopustu. Na ta način se bomo na delovno mesto vrnili zdravi in ponovno dosegli pričakovano delovno učinkovitost in produktivnost.