Čustva so naš odziv na situacijo ali dogodek, ki je za nas pomemben, zato lahko tudi na delovnem mestu občutimo celotno paleto čustev, tako prijetna kot neprijetna. Zato čustev ne moremo kar izbrisati, jih prezreti ali se usmerjati le k tistim, ki so nam prijetnejša. Neprijetna čustva imajo svojo prilagoditveno in varovalno nalogo, zato jih ne moremo kar prezreti ali potlačiti. Njihova vloga je najpogosteje zagotavljanje lastne varnosti, zato je pomembno, da jih začutimo, prepoznamo in ustrezno uravnavamo. Ob zavedanju, da imajo vsa čustva, ki jih doživljamo, svojo vlogo, pa se moramo zavedati tudi, da je čustva primerno tudi konstruktivno izraziti. Ob določeni stresni situaciji določeno čustvo začutimo, a zapomnimo si, da se vedno lahko odzovemo na premišljen, konstruktiven in miren način.

Nemogoče je vedno pravilno prepoznati čustva, jih opredeliti in primerno odreagirati na določeno situacijo. Vendar pa nam zavedno ukvarjanje s takšnimi situacijami viša t.i. čustveno inteligentnost, ki se nam s tem krepi in nam daje moč, izkušnje in znanje, da bomo v prihodnje lažje in učinkoviteje upravljali s čustvi. Vsak posameznik lahko jasno izraža svoja čustva, toda čustveno inteligenten posameznik se bo zavedal okoliščin ter izražal ustrezna čustva in to na primeren način.

Visoko čustveno inteligentni zaposleni so boljši pri komuniciranju svojih idej, namenov in ciljev, se učinkoviteje pogajajo in rešujejo nesporazume ter motivirajo sebe in druge. Prav tako doživljajo svoje delovno okolje kot manj stresno in poročajo o manjšem deležu zdravstvenih težav. Sposobnost učinkovitega uravnavanja čustev na delovnem mestu tako pomaga zmanjševati delovni stres ter ohranja duševno zdravje.

Čustveno inteligentnost lahko razvijamo tudi v delovnem okolju

V primerjavi z inteligenčnim količnikom, ki ostane vse življenje enak, se čustvena inteligentnost razvija in se z izkušnjami izpopolnjuje vse življenje. Resnično učenje čustvene inteligentnosti poteka le skozi prakso. Razvoj je možen skozi konkretne spremembe v zavedanju, mišljenju in še zlasti delovanju.

Enostavne strategije, ki nam lahko pomagajo pri razvijanju lastne čustvene inteligentnosti so:

  • samozavedanje: spremljajte svoja občutja, prepoznavajte, kako se počutite v določenih situacijah,
  • kognitivna presoja: vključuje spremembo zaznave in ocene situacije,
  • dihalne vaje za sproščanje: zmanjšanje fizioloških vzburjenj, ki so posledica različnih čustev,
  • branje: obstaja veliko literature na področju samorazvoja, samopomoči, meditacije,
  • pisno izražanje: pisanje o čustvih ima pozitivne psihološke in fiziološke koristi, saj poveča prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev,
  • samopogovor ali pogovor s strokovnjakom: tudi ustno izražanje pripomore k višjemu prepoznavanju in razumevanju čustev,
  • predvidevanje lastnih odzivov: glede na pretekle odzive in vaše čustvovanje, poskušajte predvideti lasten odziv v določeni situaciji,
  • pozitivni pogled: v težavnih trenutkih se osredotočite na iskanje rešitev, kritiko jemljite konstruktivno,
  • pazljivo poslušanje in spremljanje sogovorca,
  • mirno, odprto in iskreno komuniciranje.

Specifične strategije so značilne tudi za delovno okolje:

  • odprta komunikacija s sodelavci,
  • javna pohvala,
  • izobraževanja in treningi,
  • jasno opredeljene vrednote podjetja.

V kolikor bi želeli povišati svojo ali čustveno inteligentnost vaših zaposlenih s specifičnimi, vaši organizaciji prilagojenimi aktivnostmi, nas kontaktirajte.

Viri in literatura:

Božič Žagar, Ž. in Penger, S. (b.d.). Kako kontrolirati (negativna) čustva v stresnih situcijah na delovnem mestu? https://www.hrm-revija.si/kako-kontrolirati-vasa-negativna-custva-in-custveno-vkljucenost-v-stresnih-situacijah-procesa-odlocanja-na-delovnem-mestu.

Kaiser, I. (b.d.). Ne le umska, danes šteje čustvena inteligentnost. http://www.kadrovska-asistenca.si/blog/blogdetail/kadrovska-blog/2018/11/08/ne-le-umska-danes-%C5%A1teje-%C4%8Dustvena-inteligentnost.

Krajnc, M. (2012). Vpliv čustvene inteligentnosti na delovno uspešnost. Revija za univerzalno odličnost, 1(2).

Mead, E. (2021). What are Negative Emotions and How to Control Them?. Dostopno na: https://positivepsychology.com/negative-emotions/

Oginska-Bulik, N. (2005). Emotional intelligence in the workplace: Exploring its effects on occupational stress and health outcomes in human service workers. International Journal of Occupational Medicine and Environmental Health, 18(2).

Račnik, M. (b.d.). Čustvena inteligenca je pomembna za delo z ljudmi. https://www.vodja.net/custvena-inteligenca-je-pomembna-za-delo-z-ljudmi/.

Reeves, A. (2005). Emotional Intelligence: Recognizing and Regulating Emotions. AAOHN Journal, 53(4).