Duševno in telesno zdravje gresta z roko v roki, saj je boljše duševno zdravje pogojeno z dobrim telesnim zdravjem in obratno. Telesna dejavnost ugodno vpliva na posameznikova čustvena stanja, saj povzroča dvig pozitivnega razpoloženja. Ljudje z visoko stopnjo redne telesne aktivnosti imajo dokazano višjo raven pozitivnih čustev, npr. kažejo več zanimanja, navdušenja, entuziazma in budnosti v primerjavi z ljudmi, ki so zmerno ali nizko fizično aktivni. Redna telesna dejavnost je povezana tudi z manjšo pojavnostjo depresivnih in anksioznih simptomov.
Večina raziskovalcev izboljšanje razpoloženja po sproščujoči telesni dejavnosti pripisuje povišani koncentraciji serotonina in noradrenalina, ki sta bolje poznana kot »hormona sreče«. Serotonin je živčni prenašalec, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju številnih fizioloških funkcij, npr. učenja, pomnjenja, spanja, apetita, telesne temperature, razpoloženja, medtem ko noradrenalin poživlja možgane, predvsem pa spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo.
Aktivni odmori med delom so uspešna strategija za obvladovanje tveganja, ki ga prinašata dolgo sedenje ali ponavljajoči se gibi. Gre za redne kratke prekinitve dela med katerimi spremenimo svoj položaj, kar lahko pomeni sprehod po prostorih, nekaj razteznih ali krepilnih vaj ter nekaj globokih vdihov svežega zraka.
Pozitivni učinki aktivnih odmorov
Telesna vadba med aktivnimi odmori skrbi za nižji krvni pritisk, poviša porabo kalorij in posledično niža indeks telesne mase, blagodejno vpliva na gibljivost zapestja in spodnjega dela hrbta, povečuje motivacijo in zadovoljstvo pri delu ter zmanjšuje jezo, stres, utrujenost in občutke depresivnosti. Pomembnejši učinki telesne dejavnosti na miselne sposobnosti se kažejo kot povišano ustvarjalno mišljenje, višja hitrost procesiranja informacij in učenja ter boljše spominske sposobnosti, učinkovitejše reševanje problemov, kar spodbuja delovno produktivnost, izboljšuje koncentracijo in vpliva na zmanjšanje napak pri delu.
Pozitivno vpliva tudi na čustveno trdnost, odpornost na stres in obvladovanje stresa, kar pomeni, da bodo zaposleni, ki se na delovnem mestu poslužujejo aktivnih odmorov odpornejši tudi na nenadne spremembe v organizaciji.
Prednost aktivnih odmorov je zagotovo tudi to, da zaposleni za njih ne potrebujejo veliko časa, prostora ali pripomočkov. Za izvajanje aktivnosti lahko namreč uporabijo tudi priročne stvari, ki jih najdejo na delovnem mestu – vrv za pomoč pri razteznih vajah, pohištvo pri vajah za moč in stol pri vajah za hrbtenico.
Za dodatne nasvete in podporo pri vpeljavi aktivnih odmorov ali drugih aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu, nas kontaktirajte.
Viri in literatura:
Cigoj, T. (2018). Pozitivni učinki telesne aktivnosti na psihično zdravje in kognitivne sposobnosti. Dostopno na: http://www.i-ms.si/objave/pozitivni-ucinki-telesne-aktivnosti-na-psihicno-zdravje-in-kognitivne-sposobnosti/.
Misotič, N. (2019). Aktivni odmor na delovnem mestu: z gibanjem v boj s sedentarnostjo. Dostopno na: http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2019/03/Nina-Misotic.pdf.
Pustivšek, S. (2017). Telesna dejavnost na delovnem mestu – kdaj bo praksa dohitela teorijo. Dostopno na: https://www.kineziolog.si/telesna-dejavnost-na-delovnem-mestu-kdaj-bo-praksa-dohitela-teorijo/.
Tušak, M. in Blatnik, P. (2016). Telesna dejavnost in duševno zdravje. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/310833044_Telesna_dejavnost_in_dusevno_zdravje.
